Zakaj kitajski solarni paneli preplavljajo afriški trg

Kitajska solarna oprema preplavlja afriški trg, deloma zaradi valovitih učinkov trgovinske vojne med ZDA-Kitajsko. To je eden od več dejavnikov, ki celini pomagajo napredovati pri elektrifikaciji.

 

Sončna energija se na splošno šteje za idealno rešitev za Afriko. Sončne svetlobe je v izobilju, gospodarstva so željna zanesljivih virov energije, tehnologija pa postaja izjemno poceni.

 

Po podatkih Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) za leto 2024 je sončna energija eden najcenejših virov energije na svetu, le 0,044 USD (0,03 €) na kilovatno-uro, saj je cena solarnih fotonapetostnih modulov padla za 90 % v samo 13 letih.

 

Doslej je bil delež Afrike v svetovnem sončnem sektorju majhen. Skupna nameščena zmogljivost celine je nekaj več kot 18 gigavatov (GW), kar predstavlja le 1 % svetovne sončne PV proizvodnje. To je deloma posledica pomanjkanja investicijskega kapitala in obstoječe omrežne infrastrukture.

Zdaj se zdi, da se razmere končno spreminjajo.

 

Poplava kitajskih sončnih panelov

 

Analiza podatkov o kitajskem izvozu, ki jo je opravil možganski-centr za obnovljivo energijo Ember s sedežem v Združenem kraljestvu, kaže na ogromen dotok solarne opreme v Afriko. V samo 12 mesecih je Kitajska na celino izvozila sončne celice s skupno zmogljivostjo 15 GW.

 

»Zdi se, da so vsi zelo optimistični glede sončne energije v Afriki,« je za DW povedal John van Zuylen, izvršni direktor vse-afriške lobistične skupine Africa Solar Industry Association (AFSIA).

 

Na podlagi preteklih izvoznih podatkov AFSIA ocenjuje skupno nameščeno sončno zmogljivost Afrike od leta 2000 na približno 75 GW, kar je bistveno več od številke IRENA. Po besedah ​​van Zuylena se veliko-majhnih-in izven-omrežnih aplikacij redko pojavi v uradni statistiki.

 

"A tudi če vzamete številko 75 GW, vam 75 GW v 25 letih v primerjavi s 15 GW v samo 12 mesecih daje občutek trenutnega zagona v Afriki."

 

Velik del tega (približno 3 GW) prihaja iz velikega projekta v Alžiriji. Toda van Zuylen pravi, da napreduje tudi več držav pod-saharske Afrike, vključno z Zambijo, Ruando, Senegalom, Slonokoščeno obalo in Nigerijo.

 

"Nigerija zelo močno raste. In menim, da ima Nigerija priložnost, da kmalu postane prvi solarni trg v Afriki in prehiti Južno Afriko, ker Nigerija že leta uporablja dizel - subvencionirane in umetno nizke cene dizelskega goriva," je dejal van Zuylen. Za mnoge Nigerijce je solarna energija zdaj najcenejša možnost, pravi izvršni direktor AFSIA.

 

Na solarni trg vstopajo nove države. Na primer, Liberija si prizadeva diverzificirati svojo mešanico čiste energije, ki je v veliki meri odvisna od vodne energije. Ob robu podnebne konference COP30 v Braziliji je Emmanuel K. Urey Yarkpawolo, izvršni direktor liberijske agencije za varstvo okolja, dejal, da se prvi solarni park v državi bliža zaključku.

 

"Imamo približno 20 megavatov sončne energije, ki bo priključena na omrežje do konca tega leta, morda v začetku prihodnjega leta. Napredek je zelo hiter in v načrtu je veliko več projektov," je Yarkpawolo povedal za DW.

 

V Nigru je sončna energija doživela razmah, odkar je sosednja Nigerija zaradi sankcij ECOWAS ustavila dobavo energije.

 

Je to samo trgovinska vojna-ZDA in Kitajske?

 

Za tem je več dejavnikov, pravi van Zuylen, medtem ko nekateri komentatorji menijo, da je razcvet kitajskega izvoza vsaj delno posledica tarifnega zastoja ZDA-Kitajske. Ameriška administracija Donalda Trumpa je na neki točki celo zagrozila s carinami do 3521 % na sončne celice iz jugovzhodne Azije.

 

"Ko se je začela trgovinska vojna, so stroški opreme padli. Kitajski proizvajalci so hiteli z raztovarjanjem," je za DW povedal Farwinn Nyakudyara, generalni direktor zimbabvejskega PFN Solar Systems. "Rekel bi, da je bilo za nas pozitivno. Kitajci niso imeli druge možnosti, kot da so z nami ravnali dobro, saj so vedeli, da če bodo z nami spet ravnali slabo, ne bomo več kupovali pri njih."

 

Monterji sončne energije v Zimbabveju so prav tako občutili vpliv trgovinske vojne med ZDA-Kitajsko. Po podatkih Svetovne banke za leto 2023 565 milijonov ljudi v pod-saharski Afriki še vedno nima dostopa do elektrike. Kenijski ekonomist James Shikwati pravi, da je uvožena tehnologija nujno potrebna.

 

"Ne glede na to, ali prihaja iz Kitajske, ZDA ali Evrope, mislim, da bi Afričani rekli, da je to super. Tako mislim, da je posredno tarifna vojna ustvarila možnosti za dostop Afričanov do poceni energije," je dejal Shikwati za DW.

 

Indija je tudi dobavitelj solarne opreme za Afriko, vendar se uvozniki zaradi nižjih cen raje odločajo za Kitajsko.

 

Nyakudyara meni, da se kitajski dobavitelji že prilagajajo novi tržni realnosti in nadzorujejo proizvodnjo, da ohranijo dobičkonosnost.

 

"Trenutno obstaja resno pomanjkanje, zlasti solarnih kolektorjev in litijevih baterij. Številni distributerji in uvozniki pravijo, da zdaj nimajo panelov. Raztovarjanje je trajalo le kratek čas, zdaj pa resno primanjkuje," je dejal Nyakudyara.

 

Zaradi shranjevanja in neto merjenja je sončna energija bolj donosna

 

Litijeve baterije so postale cenovno dostopne tako za gospodinjske uporabnike kot za-operaterje tehtnic. Zahvaljujoč rešitvam za shranjevanje baterij se lahko sončna energija shrani za uporabo v večernih konicah.

 

Neto merjenje -, kjer gospodinjstva s strešnimi sončnimi kolektorji vračajo neporabljeno presežek energije nazaj v omrežje v zameno za dobroimetje -, se prav tako izplača.

 

To lahko poveča donosnost za petkrat, pravi generalni direktor AFSIA van Zuylen. "Če morate sončno energijo porabiti takoj, ko je proizvedena, potem lahko običajno pokrijete le približno 20 % svoje celotne porabe. Če pa imate neto merilni sistem, potem lahko nenadoma namestite dovolj sončnih kolektorjev, da zadostite 100 % svojih potreb po porabi."

 

Države, kot so Kenija, Namibija in Zimbabve, so že uvedle ta sistem, ki je že dolgo uveljavljen v številnih evropskih državah.

 

Tudi posode za shranjevanje zelene energije, izdelane v Nemčiji, postajajo cenejše.